Civic action / Action civique

1980s (Yougoslavie / Yugoslavia):

  • Razgradnja Jugoslavije / Dissolution de la Yougoslavie /Dissolution of Yugoslavia (1989-1991):

  • Bil sem član Odbora za varstvo človekovih pravic, ustanovljenega 6. junija 1988 – na sliki je ustanovna listina / J’étais le membre du Comité pour la protection des droits de l’homme, fondé le 6 juin, 1988 – sur le photo est le document de la création / I was a member of the Commitee for the Protection of the Human Rights, founded on June 6, 1988 – on the photo there’s a founding document
  • Zaradi aretacij vojaškega sodišča sem potoval po Evropi in si prizadeval pridobiti javno podporo zoper konkretne intervencije vojaškega sodišča, prevajal sem besedila v francoščino, se pogovarjal z različnimi evropskimi in nacionalnimi politiki in funkcionarji ipd. / À cause des arrestations commandées par la Cour martiale de Ljubljana, j’entrepris les voyages dans les pays de l’Union européenne de ce temps-là en s’efforçant d’obtenir le soutien public à l’opposition aux interventions concrètes de la Cour en question, en traduisant les informations non officielles en français et en s’entretenant avec les fonctionnaires et politiciens européens et nationaux, etc. /
  • Na drugi in treji sliki spodaj je odprto pismo francoskemu prvemu ministru g. Michelu Rocardu (11. 12. 1989) v slo. in fr. različici / Sur la deuxième et la troisième photo est la lettre ouverte (en slovène et en français) au premier ministre de la République française M Michel Rocard (le 11e decembre 1989) / On the second and third photo there’s an open letter (in Slovenian and in French) to the French Premier Minister Mr. Michel Rocard (December 11, 1989)

  • Pri osamosvojitvi Slovenije sem bil član vodstva novoustanovljene Socialistične stranke, ki je na mojo pobudo predlagala plebiscit. / Au moment de l’émancipation politique de la Slovénie, j’étais le membre de la direction du Parti socialiste nouvellement créé ; ce parti a proposé, sur mon initiative, le plébiscite national sur l’émancipation de la République slovène. / During the process of Slovenia’s independence I was a member of the recently constituted Socialistic Party, that – on my idea – proposed a plebiscit as a civic form of expression on Slovenia’s independence.
  • Po osamosvojitvi sem se iz strankarske politike umaknil, saj me to ni zanimalo. Sem se pa javno in polemično angažiral zoper prodor nove ultra-desnice, ki je tedaj začela svoj pohod nad deželo. Po 1991 sem bil polno angažiran z ustanavljanjem ISH kot raziskovalne in podiplomske institucije. / L’émancipation obtenu, je me suis retiré de la politique professionnelle, je n’avais aucune inclinaison pour la carrière politique. Mais je restais engagé dans, en tant que polémiste et analyste, dans la résistance contre la percée de la nouvelle extrême droite nationaliste et cléricale commençant sa marche obscurantiste sur le pouvoir dans le pays. À partir de 1991, j’étais pleinement absorbé par la création de l’ISH (Institutum Studiorum Humanitatis – École des Hautes Études en Sciences Humaines) en tant qu’établissement de recherche et d’enseignement post-diplôme. / After Slovenia’s independence I pulled myself off the politics, as I wasn’t interested in it. Nevertheless I was still engaged in polemics contra the penetration of ultra-right ideologies, which by then has managed to launch a new march over the society in Slovenia. By that time I was fully engaged in foundation of a new research and postgraduate institution – ISH-Institutum studiorum humanitatis (see some documents of its foundation below). 

1990s (Slovénie / Slovenia):

  • Cas par excellence de la « transition » en province / Examples (cases) par excellence of the « transition » in province:

  • 2004: ISH-Institutum Studiorum Humanitatis / ISH-École des hautes études en sciences humaines / ISH-Ljubljana Graduate School of Humanities

  • Jeseni leta 2003, ko sva se s Tajo K. vrnila iz Budimpešte, kjer je Taja imela polletno fellowship na Collegium Budapest, sva se na ISH presenečena soočila z močno spremenjeno, tj. sovražno okolje. V času najine odsotnosti – sam sem bil pred tem dolga leta dekan ISH, Taja pa je s svojo dejavnostjo držala pokonci vrsto živahnih dejavnosti MR, študentk in študentov ter znanstvenih sodelavk in sodelavcev ustanove (znanstveno revijo Monitor ZSA, kulturno-umetniški projekt « ISH-Razširitev pogleda », EVS-Epistemološko video-sekcijo, nekatere državljanske pobude na instituciji), se je ozračje precej spremenilo. Očitno je bilo, da sva in effigie na instituciji doživela pravi difamacijski pogrom. Tajin mentor (P. Vodopivec) ni razumel – ne epistemično in ne vsebinsko – Tajine doktorske teze (konstitucija kolektivnega imaginarija pri Ivanu Cankarju in transmisija koletivne memorije skozi literarne diskurzivne prakse), o kateri je Taja v Parizu in Budimpešti brez zadreg debatirala s celo vrsto kolegov in kolegic, in je odstopil. O odstopu je v e-mailu obvestil Tajo – mimogrede, nobene argumentacije za zavrnitev teze ni navedel, le svojo zadrego – ni pa tega tudi uradno sporočil Senatu ISH, ki bi moral po statutu in zakonu poskrbeti za novega mentorja. Senata ISH take malenkosti sploh niso zanimale, poizvedbo je sicer naročil pri administraciji, ni pa nikoli zahteval njenih rezultatov; tako je Taja, potem ko se je iz prijetne mednarodne druščine v Budimpešti vrnila v Butale, ostala brez, mentorja, zagovora in doktorata. V naslednjih nekaj mesecih se je institucija (kot kraj produkcije in transmisije znanosti) dobesedno sesedla. To, da se je nekaj provincialnih antiintelektualnih akademskih dostojanstvenikov ali kandidatov za ta položaj domenilo, da bo pripovedovalo naokrog, da Taja teze ni oddala, in celo organizirano podpisovalo nekakšno izjavo o tem, je smešno, saj je predvidena ocenjevalka disertacije celo v Budimpešto sporočila svoje pripombe in sugestije. (Pravi linč pa je bil namenjen kolegici, ki je nakazala, da bi utegnila kandidirati za dekanjo). Te blokade doktorata nisva pričakovala, čeprav sva spremembo razpoloženja do naju slutila. Blokiranje Tajine akademske kariere pa očitno spada, zdaj veva, k temeljni vokaciji intelektualno zavrtih zgodovinarskih in antropoloških « kolegov » in « kolegic », navsezadnje se je « ukrep » pravkar ponovil, seveda mutatis mutandis – in ni prav veliko manjkalo, da bi jo spletkarjenje koprske « univerzitetne » srenje stalo še druge disertacije. Po indicih sklepam, da sta vsaj dva izmed članov komisije prejela navodilo, naj Tajo sesujeta na zagovoru, potem ko se druge zvijače niso posrečile. Njen zagovor je bil zares dogodek za kulturni del Kopra, bilo je okr. 100 pozornih in naklonjenih poslušalcev, Taja pa je komisijo prekašala za nekaj razredov, kar se je videlo in slišalo, tako da je načrt propadel.
  • Druga zadeva, ki je zaostrila odnose na ISH,  je ta, da sem pozimi 2003 na podlagi finančnih izpiskov ISH, ki mi jih je nekdo od zaposlenih dal v poštni predal, posumil, da se na ISH odvijajo transakcije, ki niso ravno v prid intelektualnemu in znanstvenemu delu, zato sem – naposled sem institucijo ustanovil oz. zanjo naredil, kar sem mogel, in sem se čutil zanjo odgovornega – najprej seznanil v.d. dekane z dokumentom in svojimi sumi in potem, ko se v.d. ni zmenil za obvestilo (saj je bil del prevzemne ekipe, kakor sva s Tajo že vedela), na ustreznih instancah zahteval pojasnila za nakupe « cvetličnih nasadov », « posteljnine », « teniških žogic » in « parfumov » v precejšnjih količinah in za znantne zneske, za izplačila « potnih stroškov » za sicer precej zapečkarsko administracijo (znanstveniki in znanstvenice so si poti plačevali sami), posebej me je zanimala nenavadno visoko plačilo  za računovodski servis, ki je sam velikodušno obdaroval nekakšen center za varstvo žensk pod vodstvom tajnice oz. direktorice ISH, poraba namenskega denarja za materialno opremo, ki je ni bilo, etc. Te poizvedbe so hitro sprožile plaz dogodkov, ki so v trenutku dosegli mejo nasilja; seveda nisem dobil nobenega pojasnila, narobe, pač pa so mi po hitrem postopku odrekli pravico do navzočnosti v instituciji, ki sem jo ustanovil in desetletje vodil. Včerajšnji kolegi so bili pri tem neverjetno malo v zadregi; neka gospa, ki sem ji zaradi prošnje že pokojnega prijatelja iz Pariza in zaradi neumne (ker se nisem pozanimal, za koga v resnici gre) solidarnosti pomagal do službe in jo zagovarjal, pa se je naslajala v tem karnevalu izprijenosti na moje stroške in pravi gonji, ki se je izoblikovala, sama pa se je (po nesklepčni seji Senata ISH, na kateri smo poskušali izvoliti dekana, ona pa je bila odsotna, čeprav je bila kandidatka) na hodniku izvolila  za novo dekanjo institucije. Institucija se je razdelila na legaliste (8 ali 9 ljudi, med katere sva sodila s Tajo, je vse noči prebiralo zakone, pravilnike in – najtežje opravilo na svetu – iskalo odvetnike, ki nas ne bi pri priči prodali nasprotni strani) in na zaslužkarske maherje in stremuhe, ki jim je bila znanstvena ustanova le krinka za intelektualno letargijo in zavetje za družbene ugodnosti, obenem pa kraj za legalne in nelegalne lukrativne dejavnosti. Okolje dogajanja ni prepoznalo kot napoved procesov, ki so kmalu nato udarili po vsej družbi, za tedanji družbeni kontekst zaslužkarji in stremuhi niso pomenili nobene nevarnosti, zato so bili institucijo prisiljeni zapustiti legalisti, tj. 8 ali 9 ljudi. Dogajanje pa smo, preden smo se razšli, popisali v posebni številki revije Monitor ZSA (VII/1-4, 2005): « Monografija o ISH ».
  • Monografija o ISH – Kazalo
  • Monografija o ISH – Uvodnik: Post tot discrimina rerum – (slo)
  • Monografija o ISH – Introduction: Post tot discrimina rerum – (fr)
  • Monografija o ISH – Introduction: Post tot discrimina rerum – (engl)
  • Del družbene mreže, ki je uzurpirala oblast na ISH, si je – potem ko sem postavil infrastrukturo in za zbirko naredil dolgoročni načrt prevodov – prilastil tudi knjižno zbirko Studia humanitatis (SH). To zbirko sem zasnoval, ustanovil in prvo desetletje tudi neformalno vodil, poleg tega pa prevajal (tudi za prevajalci), lektoriral in urejal posamične knjige. Uredništva kljub moji prošnji niso hoteli razširiti z mladimi delavnimi ljudmi, ostala je klientela je lastnice založbe in projekt prilepila nase – zdaj (ob okroglih komemoracijah zbirke) pa se gre ta druščina nekakšno povsem neumestno pomilovalno spodobnost in meni, da  lahko svoje poltronstvo skrije za gestuarij pravšnjosti. Tule je moj zapis ob 20. obletnici knjižne zbirke SH leta 2005: Altera pars
  • 2004: DSP-Društvo slovenskih pisateljev / Association des écrivains slovènes / Slovene Writers’ Association

  • Le nekaj mesecev po menjavi oblasti in osebja na ISH, se je zgodil podoben Griff nach der Macht literatov in literatk (pretežno avtorjev Študentske založbe), zagovornikov in promotorjev vsesplošne venalnosti in medijskega oglaševanja literature. Ti « neocons » so se zalezli v DSP in se v naskoku polastili že vzpostavljene in v zadnjih letih precej okrepljene mednarodne literarne mreže, s tem da so prevzeli Vilenico, in sicer tako, da so z intrigami pregnali tedanjega direktorja Vilenice Iztoka Osojnika. Tako je pridelan kulturni, simbolni in človeški kapital, ki je s za Osojnika imel povsem drugačne cilje (demokratizirati dostop do literature in literarnih spoznanj, literarni izraz pa ohranjati na zahtevni, kompleksni in družbeno kritični ravni), po starem in znanem slovenskem obrazcu naposled pristal v rokah malovrednih in poniglavih politikantov – in sem ter tja kake literatke, ki se tako plasira (vse « slavne » in « edine » slovenske literarne dive sodijo v to kategorijo). Mehanizmi « pučev » na ISH in DSP so si zelo podobni.
  • Literarno polemiko, ki se je odvijala poleti in jeseni 2004, smo tisti, ki smo podpirali Iztoka Osojnika in se borili zoper klientelno deljenje zaslug in denarja in zoper postane narodnjaške litanije tedanjega predsednika DSP in njegovih zagovornikov (domala vsi literarni « elitniki », « izvozni literarni artikli » in « ovešenci » z nagradami, razen nekaj izjem), objavili v posebni številki revije Apokalipsa (84/85, 2004).
  • Dosjeji – Kazalo, Uvodnik
  • Dosjeji – Polemika Rotar – Flisar
  • Dosjeji – Konstruktivno dekstruktivna strategija ministrstva, vlade, države
  • Dosjeji – Taja Kramberger in Braco Rotar: Groteskne žalostnike in trogloditski svetovni nazor
  • 2010: FHŠ-Fakulteta za humanistične študije Koper / Faculté des sciences humaines Koper / Faculty of Humanities Koper

  • Tu je še zadnji tranzicijski udar, ki sem ga doživel in (za zdaj) preživel, četudi utrujen od vseh teh stremuških prismodarij in agresij; vsi elementi so že znani od prej, v Kopru se je zgodila nekakšna malomestna, burkaška ponovitev « puča na ISH ». Še enkrat isto soočenje s fikcijo: z brezmejno grabežljivimi in stremuškimi lenivci, ki ponarejajo listine, se sprenevedajo, obrekujejo, izvajajo mahinacije, prestrezajo pošto, kršijo zakone in celo svoja lastna pravila, zdaj pa celo že vsem na očeh kanalizirajo javna sredstva v zasebne blagajne, pri tem pa so si – to je novost (v primerjavi s « pučem » na ISH) – za krinko sprejeli in dopolnili še posebno aboten sistem točkovne in indeksne « odličnosti », ki jo prodajajo za znanstveno. O tem, da so to « odličnost » oblikovali ljudje, ki ne poznajo rudimentarnih pravil slovenskega in sploh besednega izražanja, pretendirajo pa velikansko moč prepričevanja, saj svoje klopotce predstavljajo kot sveža jajca, kdaj drugič. Upam, da  to doživljam zadnjič; vsekakor je zadnjič v Sloveniji, saj me ta dežela – razen redkih oseb, ki v njej tičijo brez svoje krivde – ne zanima več v socialnem in eksistenčnem smislu (le še kot predmet raziskovanja). Dovolj (preveč) Butalcev in Butalk sem srečal za eno življenje. Slovenija ni okolje za nadarjene, inteligentne in tenkočutne ljudi in se ne razvija v tej smeri, prej v nasprotni; zame je pravilo, do katerega sem se dokopal, prepozno, sem se že nagoltal lokalnih svinjarij (kljub temu je bil rekord v kolektivni nizkotnosti dosežen prav na FHŠ v Kopru, vodilna skupina ni le popolnoma nekultivirana in neizobražena, ampak nima nikakršnih etičnih ovir): ko se oveš, da imaš v sebi karkoli, kar bi lahko razvijal v okolju, kjer ne moraš na vsakem koraku paziti na past in sleparijo, kjer ne moraš v sleherniku videti pretendenta na svoje delovno mesto in plačo, kjer sta možni debata in polemika, ki človeku pomagata k razjasnjevanju pojmovanj in ga silita k izboljšanju argumentacij, je treba deželo in družbo, ki je neurejena predsoba mednarodnih mračnjaških organizacij in mafijskih brlogov, pri priči zapustiti.
  • Ironija se zdi, a je v tej deželi zakonitost, da me s FHŠ zdaj (jesen 2010) preganjajo ljudje, ki sem jim pomagal pri ustanavljanju Univerze na Primorskem (na spodnji fotografiji je delček programa ISH za leti 1995/1996 in 1996/1997, kjer je razvidno, da sem Darka Darovca skušal vključiti v okvir ISH, da bi ta sploh imel institucionalno in pravno podlago za nadaljnje akcije). Drugi dokument spodaj je naklepna fabrikacija moje odpustitve iz « krivdnega razloga » na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, pri kateri je ta junak našega časa – poleg dekanje ge. Vesne Mikolič in rektorja Rada Bohinca – imela nemajhno vlogo, četudi vleče niti iz ozadja. Več o tem na blogu « Rešimo univerzo » – povezava je spodaj.)
  • Dokumente, besedila, komentarje idr. vire zadnjega primera, ki je v primerjavi s tistima na ISH in DSP še kompletiral ideološki slovar (neoliberalizem je pač v tem času močno napredoval, zdaj čistka kritičnih ljudi, ki jih znanstvena deontologija in človeška etika še nista povsem zapustili,  poteka v imenu « finančne vzdržnosti », « kadrovske racionalizacije » etc.), najdete na blogu Rešimo univerzo. / Éléments, textes, commentaires et autres sources du dernier cas qui, comparé à ceux de l’ISH et du DSP, a encore completé le vocabulaire idéologique (il va sans dire que, entretemps, le néoliberalisme a progresé fortement, ainsi que, maintenant, la purge des gens critiques conservant la déontologie scientifique et l’éthique humaine se passe sous les  noms de « l’endurance financière », de la « rationalisation d’emploi » etc.), vous pouvez trouver sur le blog « Rešimo univerzo / Sauvons l’univeristé / Save the University« .

Post 2000: Contre la néolibéralisation totale de la société, marchandisation universelle et darwinisme social / Against total neoliberalism of society, hegemony of the market and social darwinism:

  • Članek o diletantskem, klientelno pogojenem in korumpiranem ocenjevanju raziskovalnih projektov v Sloveniji / Article sur le diletantisme corrompu et clienteliste dans l’évaluation des projects de recherche in Slovénie / Article about a corrupted and clientelistic diletantism in the evaluation of the research projects in Slovenia: « Dementia militans » (in Slovenian) / « Dementia militans » (in English), in: Monitor ISH, III/1-4, 2002, 378-195.
  • Globalna solidarnost vs globalna impostura, in: Apokalipsa (Mednarodni filozofski simpozij – Globalizacija in solidarnost, 2006), 2007, 91–145.
  • Boj Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela (OOVZD) za ostanke univerzitetnega polja je dostopen tule / Lutte du Comité pour la défence du travaille dans l’enseignement supérieur et dans la science / Struggle for the defence of the work in higher education and science: OOVZD

Zvrnitev vabila ob 20. obletnici Odbora za varstvo človekovih pravic 2008, ustanovljenega 31.5.1988 / Refus de l’invitation à propos du 20e anniversaire du Comité de la sauvegarde des droits humains créé le 31 mai 1988:

Laisser un commentaire

Entrez vos coordonnées ci-dessous ou cliquez sur une icône pour vous connecter:

Logo WordPress.com

Vous commentez à l'aide de votre compte WordPress.com. Déconnexion / Changer )

Image Twitter

Vous commentez à l'aide de votre compte Twitter. Déconnexion / Changer )

Photo Facebook

Vous commentez à l'aide de votre compte Facebook. Déconnexion / Changer )

Photo Google+

Vous commentez à l'aide de votre compte Google+. Déconnexion / Changer )

Connexion à %s